EU v praksi

S kolesom, z javnim prevozom ali avtom? Odločitev ni vedno enostavna.

Osrednja tema evropskega tedna mobilnosti 2010 je »Potuj pametneje, živi bolje«. Več o dogajanju in temi lahko preberete na spletni strani www.mobilityweek.eu. Zanimivi pa so tudi odgovori naših bralcev, ki smo jih tokrat povprašali, kako vsakodnevno »popotujejo« v službo in nazaj domov, kako bi povečali uporabo »zelenih« načinov potovanja in kaj menijo o ukrepih Evropske unije na tem področju. Mogoče vas odgovori spodbudijo k razmisleku o uporabi drugih načinov za pot na delo, v šolo ali na prostočasne dejavnosti. Peš ali s kolesom naredimo nekaj za svoje zdravje. Če se odločimo za javni prevoz ali si prevoz z avtom delimo, pa zmanjšamo gnečo na cesti in nekoliko znižamo količino izpustov v ozračje. Poglejmo, kako razmišljajo Urban, Helena in Terezija.

1. Na delo se vozite. Katero  prevozno sredstvo uporabljate? Zakaj? Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da bolj »zelene« oblike prevoza (na delo) ne uporablja več ljudi? Ali ljudje pri izbiri prevoza sledijo zgolj načelu največjega udobja?

2. Spremembe se dogajajo počasi. Pa vendar: kako pomembni so pri tem zgledi – tako staršev, prijateljev, sosedov kot tudi medijsko prepoznavnih oseb, politikov? Ali Evropska unija po vašem mnenju naredi dovolj na tem področju (ustrezne politike, priporočila, kampanje ipd.) ?

3. Slovenska mesta množično sodelujejo v evropskem tednu mobilnosti, odzivi nekaterih voznikov pa so zaradi enega samega dne, ko je center mesta zaprt, precej negativni. Kaj je po vašem mnenju glavni razlog za to?

1. Dokler sem delal v kraju bivanja, sem bil zaprisežen kolesar. Po selitvi je kolo zamenjal avto, ki mi omogoča razmeroma hitro mobilnost z razmeroma majhno izgubo časa. Uporaba »zelenih« oblik prevoza je najbrž odvisna od prepričanja vsakega posameznika in tehtanja, ali je »zeleno« na lestvici njegovih prioritet pred parametri, kot so npr. družinski proračun, udobje ali nenazadnje navade.   

2. Očitno zgledi – glede na hitrost sprememb – ljudi ne prepričajo, da bi razmišljali »zeleno«. Podobno je v primeru EU, ki se sicer trudi, a so odzivi na njene ukrepe zaenkrat prepočasni. Se bo pa to hitro spremenilo. Tako na ravni držav članic, ko bodo morale plačati kazni zaradi kršitve pravnega reda, kot na ravni posameznika, ko bodo oblasti »izstavile« račun zaradi nespoštovanja zakonodaje.

3. Mislim, da se tega dne sliši predvsem tiste najglasnejše, ki jim takšni ukrepi mest ne ustrezajo.  Z vse večjo odmevnostjo akcije in vse večjim številom udeleženih mest pa bodo tudi ti glasovi potihnili.

Urban iz Celja, 31 let


1. Moje glavno prevozno sredstvo je že od nekdaj kolo. Razlogov za to je več, ker pa živim in delam v središču Ljubljane, drugo prevozno sredstvo (razen mestnega potniškega prometa) sploh ne pride v poštev. Prihajam iz majhnega štajerskega kraja, kjer smo imeli z bližnjim mestom slabe povezave, zaradi vedno manjšega števila šolskih otrok pa se je vsako leto ukinil kakšen avtobus in tudi potniški vlak. Zaradi tega je nastal začaran krog – ljudje so postajali vedno bolj odvisni od lastnega prevoza, tistih nekaj avtobusov pa vozi skoraj praznih.

2. Zgledi so pomembni. Za otroke so to starši – moj oče se je v službo vozil s kolesom, in sicer 10 kilometrov v vsako smer. Ne zato, ker ni imel druge možnosti, ampak ker je tako želel. Spomnim se tudi nekega članka, v katerem je pisalo, da se švicarski politiki vozijo s kolesom na delo, zapomnila pa sem si tudi fotografijo gospoda v obleki in kravati z aktovko, kako je šibal po kolesarski stezi.

3. Mislim, da je glavna težava razbita rutina. Za marsikoga je pot skozi mesto del vsakdana, ki ga pač moraš opraviti. Zaprto mestno jedro pa povzroči kup težav – kje parkirati, po kateri poti peljati, da se izogneš gneči, zastojem? Pri tem je treba vložiti nekaj dodatnega napora, da prideš na cilj, in za koga je to že preveč.

Helena iz Ljubljane, 29 let


1. Včasih sem se na delo vozila z vlakom, vendar sem porabila preveč časa. Zdaj si štirje delimo avtomobil, dnevno prevozimo 210 km, porabimo pa manj časa in še stroške vožnje si med seboj razdelimo. Po moje nas večina vozačev izbere tisto prevozno sredstvo, ki nam pomaga najhitreje priti do cilja in je tudi najcenejše. Na »zelene« možnosti prevečkrat niti ne pomislimo. Načelo največjega udobja je za potrebnim časom in ekonomijo.

2. Še posebej pri mladih so zgledi zelo pomembni. EU nam lahko samo svetuje ali daje zgled, ostalo moramo narediti sami.

3. Kot vozniki se vsi učimo kulture. Vožnja v centru je bila do sedaj dovoljena, časovno smo vse bolj obremenjeni, pa še tako lepo je, da se lahko pripeljemo do vrat trgovine in vmes na hitro pozdravimo še kakega znanca. Le zakaj bi razmišljali in parkirali avto izven centra, če pa je to tako prikladno.

Terezija iz Poljčan, 54 let

Oddaj svoj komentar

Prepiši besedo v spodnje polje:


potrdi